Vrhnika - Rakitna

Dvodnevni pohod

        Dvodnevni izlet na konjskem hrbtu, je užitek in sprostitev za marsikaterega zemljana, zame pa še prav posebno. Malokdo ve, kaj vse doživiš in vidiš na taki poti, ki se vije skozi gozd, čez travnike in potočke. Potrebna je pa tudi pazljivost, saj te mimogrede oplazi veja, ki jo je sprožil jahač pred tabo.
        Sredi junija smo se nekateri jahači vrhniškega konjeniškega društva odločili, da gremo za dva dni od doma. Na dan odhoda se nas je zbralo šest, prišel pa je tudi Štefan, spremljevalec z avtom. Start iz Vrhnike je bil uspešen, a že v Bistri je lepa gostilna, in bil bi greh, če nebi spili jutranje kavice... Naslednji tak postanek je bil v vasi Breg pri Borovnici, potem pa samo še v hrib, ki se pa nikakor ni hotel končati. Prvi dve uri je šlo odlično, potem pa je Jožetovemu konjičku pošla sapa. Morali smo se ustaviti in kako urico počivat. No, saj je odmor prijal tudi jahačem, pa še razkužilo smo vzeli, Marjan pa je medtem razlagal, da to ni ta dolga pot, ampak srednja. Ja, vse poti vodijo v Rim. No, pa smo vseeno prišli do vrha, in zagledali smo Rakitno, tam na koncu pa hotel, kjer nas je čakalo kosilo. Konje smo privezali v gozdičku pred hotelom, spremljevalec nas je že čakal za mizo, in kaj hitro smo napolnili prazne trebuhe. Potem pa se je delo šele začelo. Postaviti tabor sredi gozda po žledolomu, ja to pa je izziv. Prevrnjena drevesa, polomljene veje, naplavine v potočku.... Ja, do večera smo kar dobro gibali, z mrakom pa je že gorel ogenj. Štefan je pripravljal podpeko, Janez in Vesna sta postavljala mali šotor in kopala zajetje, Roman in jaz sva postavila veliki šotor, Jože je pa konje krmil in napajal. Okrog devete ure se je vse umirilo, zadišalo pa je izpod žerjavice. Štefan je še malo začinil jed, dodal na pokrov malo žerjavice, in objavil, da bo večerja čez pol ure. Bil sem malo skeptičen, saj tako pečenega mesa še nisem jedel. V kastrolo je bilo nametano meso, krompir, jabolka, korenje in ne vem kaj še. Verjeli ali ne, take večerje ne dobiš v Sloveniji. Okusno, ravno prav začinjeno, sočno, skratka božansko. Po obilni večerji je Jože raztegnil harmoniko, petje je pa bilo bolj tako tako, saj nam je že pol kitic iz pesmi ušlo.
          Tema, žuborenje potočka, prasketanje ognja, hrzanje konj, skovik sove, smrčanje v sosednjem šotoru .....
          Kratka noč je bila, a zjutraj smo bili vsi kot rožice. Nakrmili in napojili smo konje, sedli okrog ognja in pili kavico. Pogovor je nanesel misel, da veliko premalo jahamo in takole v naravi prespimo. Bo že držalo, ampak letos je zaradi vremena skoraj nemogoče v naprej se kaj dogovoriti.
          Po zajtrku smo pospravili okolico, naložili kombi, osedlali konje in jo mahnili proti Dražici, kjer smo bili dogovorjeni za kosilo. Ko smo prišli na Marjanov ranč, je tam že veselo pekel čevape in zrezke naš kuhar Štefan z pomočnico Julijo.

Sodelujoči: Štefan, Janez, Marjan, Roman, Jože, Vesna, Luka