Druženje konjenikov
Po letnem planu KD
Vrhnika, smo člani društva 22.06. 2013 organizirali pohod in prenočitev konjenikov
v Kožlješkem logu.
Sobotno jutro je
bilo kot nalašč lepo, in dovolj hladno za lahkotno ježo proti Pokojišču. Na
razpotju Zavrh – Padež smo si privoščili kratek oddih in šilce ta močnega. Prav
kmalu so konji postali nemirni, in morali smo naprej. Pot čez vas Pokojišče ni
bila nič kaj prijetna zaradi asfalta, od Padeža naprej pa lep makadam v senci
mogočnih dreves. Srečevali smo številne pohodnike in kolesarje, ki še vedo, kaj
je lepa in čista narava. Prav kmalu smo prispeli do majhne jase, kjer smo bili
dogovorjeni z lastnikom. Razsedlali smo prepotene konje, jih zdrgnili z šopi sena
in nakrmili. Medtem je naš spremljevalec zakuril, pogrel golaž, in mizica
pogrni se, že smo sedeli okrog velike mize iz brun. Pa kako je teknilo kosilo
sredi tihe doline, dišeče po smreki. Žuborenje potočka ob poti je dodalo še
zadnjo pikico, in že so misli odtavale v širjave. Popoldne je ležerno minilo,
postavljanje velikega šotora, napajanje konj in že prišel je čas večerje. Bil
sem prepričan, da je peka pasje radosti vsem znana, pa sem videl da ni tako.
Bilo je kar nekaj smeha, a lačen ni ostal noben. Po večerji je Jože potegnil
harmoniko iz spremljevalnega vozila, in pričela se je dolga in vesela noč.
Jutro je bilo
jasno, tiho, potoček pa je kar klical na osvežitev. Zdelo se mi je, da bo kar
malo ozek za mojo glavo. Verjetno zaradi cvička. Vesna je že kuhala kavo, jaz
sem pa hitro narezal slanino, jo popekel, dodal jajca in že smo imeli zajtrk za
velikega mačka.
Dopoldne je minilo
v kramljanju, dogovarjanju za naprej, in pogajanju kdo bo kuhar za kosilo.
Ojunačil se je Štefan, in tudi dokazal, da je žar zanj mala šala. Zadišalo je
skozi gozd, in še mimoidoči so obotavljajoče odšli naprej. Po obilnem kosilu
smo pospravili šotor in okolico, popili kavico, nato pa počasi odjezdili nazaj
v hrupno dolino.
Že nad Verdom smo začutili sparino, Vrhnika je
bila pa kot velik kotel sopare. Mokri od znoja smo se poslovili, in odjahali
vsak proti svojemu domu. Seveda z mislimi na prijeten hlad, ki smo ga uživali
dva dni v navadni grapi.
Soudeleženci v užitkih jezdenja in narave: Kos Vesna, Štebe
Janez, Švigelj Jože, Valentič Peter, Pristavec Marjan in spremljevalec
konjenice Bedekovič Štefan.
Skupaj spackal:
Lampe
Ludvik
